ŽIRI-SMREČJE-STARI VRH

Breg - Stražišče - Bitnje - Škofja Loka - Gorenja vas - Žiri - Rovte - Smrečje - Žiri - Gorenja vas - Poljane - Volča - Javorje - Četena ravan - Stari vrh - Spodnja Luša - Praprotno - Škofja loka - Žabnic - Breg

Ker sva bila z Medotam kar precej utrujena od sobotnega teka, kolesarski trening z Lojzetam ni bil prav posrečena varianta. Na začetku je bil sicer še malce utrujen, pozneje pa se je razživel in naju za nagrado, ker sva prisopihala na Smrečje peljal še na Stari vrh. Kar dolga vzpona, na Smrečje malce daljši, vendar pa na Stari vrh precej bolj strm. Da Lojzeta na Starem vrhu ne bi opeklo sonce, se je spustil in nekaj kilometorv še enkrat prekolesaril.
116 kilometrov, 1170 metrov nadmorske višine, 4 ure 17 minut.

Tek trojk Bled

Ivo, Medo in jaz smo se udeležili teka trojk na Bledu. Tekli smo vsak en krog okoli jezera, šteje pa čas vseh treh. Krog naj bi bil dolg 7 kilometrov, vendar se mi zdi, da kaj več kot 6 kilometrov ni imel. Prijavili smo se kot AK Stražišče 1, Lojze Primožič, Kordiš Jože in Lojze Primožič pa kot AK Stražišče 2. Ker jim je en član odpovedal dan pred tekmo, je Lojze tekel dve menjavi. Prvi je tekel Ivo (27:37:41), nato jaz (25:09:61), kot zadnji pa Medo (23:45:00). S časom 1:16:32 smo končali na 6. mestu. Prvi so bili Hrovat Boštjan, Klemen Dolenc in Roman Kejžar s časom 59:53:60. Čeprav je Ivo prvih 10 metrov vodil, pa na žalost ni zdržal v takem tempu. AK Stražišče 2 je s časom 1:07:31:49 (Lojze 22:54:28 in 22:15:07) končal na tretjem mestu, vendar so bili zaradi dopinga diskvalificirani (Lojze je večer prej popil preveč piva). Popili smo še nekaj kav, odplavali do otoka in nazaj in se vrnili v varen objem naših žena. Uradna stran organizatorja.

Papirnata favorita na startu

Start

Intervju za RTV Slo

Pa še en

Ta mi je od nek znan

Nedeljko pred ciljam

Pa spet obleganje novinarjev

Lojzetova izjava za TV AK Stražišče

Medotova izjava za TV AK Stražišče

Predavanje dr. France Cokana

Z Medotam sva se v društvu ostalih sotrpinov iz torkovih srečanj vozila nekje po naši Gorenjski. '' A veš, da v Slovenijo pride France Cokan,'' je začel Medo:''A ga vprašam, če pride predavat?''
''Ja pa daj,'' sem mu odvrnil, z mislijo da itak nič ne bo. Saj ima France po moje teh predavanj že itak preveč, pa tudi Medo v svoji utrujenosti kar nekaj govori.
Franceta sem prevzel okoli 10 ure. V knjigi mi nekaj njegovih stavkov, misli ni bilo všeč, zato sem mu kar z malce strahu segel v roke in odpeljala sva se v Ljubljano. Že po nekaj kilometrih pa sem čutil kot da zraven mene sedi eden od mojih prijateljev. Pobrala sva Medota in odpeljali smo se v Preddvor. Tam se je France prvič in ne zadnjič prijel za srece, ko sem naročil kavo z mlekom. Mleko=maščobe. Vendar se je kmalu navadil na najine pripombe, saj sva mu čez dan še večkrat omenila, da gremo po predavanju na pivo in hamburger. Pa da igrava teniško ligo, ter nogomet, skratka športe za katere nima ravno preveč posluha.
Všeč mi je bilo, da sva ga lahko o triatlonu spraševala na sto in več načinov. Nič mu ni bilo težko odgovoriti, razložiti. Takoj nama je podrl naš prehranjevalni režim v tednu pred tekmo. 8 dni pred tekmo smo do sedaj odplavali, odkolesarili in odtekli nekaj kilometrov na polno. Nato smo tri dni jedli samo beljakovine in s tem popolnoma izpraznili zaloge glikogena. Potem pa tri dni jedli samo hidrate in s tem smo zaloge glikogena napolnili. Dokazal nama je, da to že vrsto let ne drži. Zaloge glikogena se ne izpraznijo, obenem pa se telo preveč izčrpa. Zanimiva je bila tudi zgodba z neoprenom. Na svetovnem prvenstvu na Havajih so nekateri plavali z neoprenom, ostali brez. Ker je plavanje z neoprenom 10 procentov hitrejše kot brez, je na direktorja dirke naslovil pismo, v katerem se je zavzemal, da se tisti z neoprenom ne morejo uvrstiti med 5 najboljših. Pismo je bilo sprejeto, od tedaj plavajo brez. Gre pa mu tudi zasluga, da je triatlon sploh prišel v Slovenijo. Napisal je pismo prijatelju v Sloveniji in v njem opisal ta dokaj nov šport. Prijatelj je pismo poslal tedanjemu Poročevalcu, kjer so ga tudi v celoti objavili. Že čez nekaj let smo imeli Slovence na Havajih. In to dobre (''s Kogojem sva vse jedla brez maščobe, zato nama ni bilo treba prati posode''). Ob pogovoru smo naredili krog okoli jezera, nato pa sva ga odpeljala še do bivše sošolke (ob priložnosti ga morava še zaslišati, kako je bilo tam).
Za samo predavanje je uporabil prosojnice. Predvsem zato, da ga beseda ne bi zanesla predaleč od teme (Frenkie zelo rad govori). Govoril je predvsem o prehrani, triatlonu in preprečevanju srčnih obolenj. Za katera smo si krivi predvsem sami.
Glavne ugotovitve in nekaj njegovih izjav:

• izogibaj se maščobam
• ne uporabljaj soli
• gibaj se, hoja ni dovolj
• če si lačen je vse dobro, če nisi, ne jej
• zaradi poškodb se izogibaj športom z žogo, ter tistim, kjer gibanje ni naravnost (npr, smučanje)
• otroci bi morali dobiti pizzo za kazen, ne pa za nagrado
• ''Moj oče je kadil in pil, pa vseeno dočakal 100 let'' ''Ja, če ne bi, bi pa živel 100 let''

Pa še izjava Boba Babbita, ki je nastopil na prvi tekmi v Ironmanu:''Težko je teči zadnje kilometre, če te prehiti raznašalec časopisov, v katerem so rezultai s tekme, v kateri še vedno tečeš.''
Po predavanju je podpisal še nekaj svojih knjig, nato pa nas je čakala vožnja do Velenja, kjer je imel naslednji dan nove obveznosti.

Povezave:

• www.najhrana.si
• france.cokan@msn.com
• Dean Ornish
  

France in Nedeljko Etiopić

Kava

Učilnica B&B

Pavličevo sedlo-Jezersko

To turo smo imeli ugledano že nekaj let, danes pa je končno prišla na vrsto. Le da sva danes z Medotam dodala še vzpon na Šentursko goro.
Breg - Stražišče - Delavski most - Šenčur -Sr.vas - Dvorje - Grad - Šenturska gora - Kamnik - Godič - Črna - Črnivec - Gornji grad - Ljubno ob Savinji - Luče - Solčava - Logarska dolina - Pavličevo sedlo - Bela - Jezersko -Preddvor - Bela - Kokrica - Breg
4 vzponi ( Šenturska gora, Črnivec, Pavličevo sedlo, Jezersko ) so kar naporni, vendar je tudi vmes kar precej klancev.

160 kilometrov, 6:51 ur, 23.1 povprečna, 2375 višine, povprečni utrip 127, maksimalni 163.