Inter:Milan 2:1

Ker imam danes na zalogi ogromno število slik in filmčkov, mi enkrat za spremembo ni potrebno toliko nakladati. Saj slika včasih pove več kot beseda. Z neko agencijo smo včeraj odšli na tekmo v Milano. Tisti, ki me poznajo vedo, da v poštev pride samo in edino nogometna tekma. Tisti, ki pa ne preveč, pa še malo počakajte. Mogoče grem na poslastico v curlingu, streljanju na glinaste golobe, judo ali pa na katerega od drugih prelepih športov. Ker nas čaka kar dolga vožnja, sem se nanjo ustrezno pripravil. Dve knjigi z različno tematiko. Ena kot ponavadi s hribovsko, druga pa Vpliv globalnega segrevanja na okolico Velikega hriba. In pa seveda Sportske novosti, Ipod, v mislih pa kot vedno moja prelestna žena. Kje se vozimo, se mi niti sanja ne, vem samo, da sem slišal, da smo se po neki novi avtocesti izognili Benetkam (gondola, v njej Petra in jaz), se dvakrat ustavili, posledično spili dva piva in okoli pol treh prišli do Milana. 3 ure prosto. Ogled zunanjosti neke čudovite džamije (imena ne vem, po internetu pa se mi tudi ne da brskati), potem do Milanove in Interjeve trgovine s spominki, ogled nič kaj lepe operne hiše Scale, poleg nje kip Leonarda di Capria, nekaj pojest, in že smo na stadionu. Ogled muzeja, tekma. Milan veliko boljši, zmaga Interja z 2:1. Tipični Mourinho. Igralec tekme Adriano (res se ga je splačalo čakati in trpeti njegove muhe), posebna zgodba Beckham. Čeprav ga večina ne mara preveč, pa je vrhunski igralec. Če bi imel mogoče obraz Ivanova, Spasića, Puyola ali katerega izmed ostalih ne ravno manekenskih nogometašov, bi ga sigurno gledali z drugačnimi očmi (plavimi?). Za podajo, predložek vemo, da ga ima. Toda človek ima tudi odličen pregled nad igro, vzame ogromno žog, pokriva veliko prostora, stalno spodbuja ekipo. Mogoče sta se z Victorio spet pobotala, da je tako igral, vendar, če povem po pravici, je ni ekipe na svetu za katero ne bi nastopal v prvi postavi, če bi bil jaz trener (uf, koliko če-jev, bi-jev). Ostali? Pri Interju sploh ne vem kdo je igral v sredini. Dobro, vem, vendar so bili popolnoma nevidni. V obrambi so dobri, naloga ostalih je pa čimprej žogo spravit do Ibrahimoviča ali Adriana, potem naj pa onedva razmišljata. Igra Milana pa poezija. Za gledat, rezultatov pač ni. Pirlo, Ambrosini, Seedorf, Beckham, Ronaldinho. Za prste polizat. Vendar do deset metrov od gola, potem pa ... Če bi imeli Pančeva bi še šlo. Zadaj pa Zmazek Jankulovski in Kahla Kaladze. Avtobus, noč, doma. Super.

Ray-ban original

Prečudovita džamija

Operna hiša Scala

Kip Leonarda di Capria

Stane Vidmar Zvezda-Mama

Medo in Lojze čakata na prevoz

Jan in Jaka

Matej Kaka

Naslednje slike so iz muzeja




Cruijff

Maradona

Še en




Gerrard

Kaka

Še pijača pred tekmo

Igralci Interja na ogrevanju

Fim ogrevanje Ibrahimovič, Adriano

Milanova stran

Interjeva stran

Beckham, Pirlo

Zambrotta

Seedorf

Adrianove škarjice

Konec tekme

Pa še dva filmčka. prvi je predstavitev ekip, drugi pa Interjeva himna. Tu mi grejo kar mravljinci pokonci. Vendar pa teh dveh filmčkov iz ne vem katerega razloga nisem mogel dati direktno iz Picasse na blog, ampak prej na You tube. Zato je slika slabša, ampak važen je zvok.