četrtek, 12. februar 2009

Konec težav s prsti?

Upam. Včeraj sem bil na onkološkem institutu pri nekem kirurgu. Za obisk pri njem se moram zahvaliti znanemu slovenskemu triatloncu. Na tem mestu mu obljubim, da ga v zahvalo letos v St. Poltnu ne bom prehitel. No, da ne nakladam preveč. Zdravnik me je pregledal in zatrdil , da je z desno nogo vse v redu. Za levo ni bil čisto prepričan, vendar mi je priporočil, da še malo počakam in nato, če bo potrebno pridem nazaj k njemu. Dal mi je tudi neke pripomočke, ki naj bi preprečili nadaljne težave. Zvečer sem šel že tečt. Sicer z odrezanimi tekaškimi čevlji, pa vseeno. Tudi tek je včasih lahko užitek. Če ne tečeš tri tedne. In kaj sem v teh treh tednih ležanja pogrešal? Akcijo pogrešanja je začel Olki, nato nadaljeval Aleš.

V prvi vrsti hribe. Moj otožen pogled Grintovcu, Storžiču in ostalimi vrhovi nad Kranjem je šel po moje na živce tudi njim. Vendar se kmalu vidimo.

Nogomet pogrešam vedno in povsod.

Pa kolesarske izlete po Dolomitih.

Kakšno tekmo v dobri družbi, obvezno v tujini.

Naravoslovni tabor v Nadiži.

Šparovca in njegovo točnost, ki se potepa nekje po Vietnamu.

In, na koncu, moje otroke.

Njih pa trenutno nič ne pogrešam.

3 komentarji:

  1. Po mojem bi moral v naslovu napisati malo večji vprašaj !

    OdgovoriIzbriši
  2. Edo, upam da gres naslednjic z nama na Ženiklovc.

    LP Dojc

    OdgovoriIzbriši
  3. Nesrečna zgodba s prsti res upam, da gre proti koncu, da malce zadihaš.
    Da se vam pridružim v vaši akciji:
    Pogrešam udeležbo na katerem od "pravih" maratonov z vsem kar paše zraven, pa kolo, kakšen krogec po trasi IM Austria s kofetkanjem v našem hotelčku, daljše umirjeno plavanje v toplem morju v Valkaneli, dolgo dopoldansko kavico z branjem časopisov v Batani v Vrsarju, tedensko uživaško kroženje z motorjem po Dolomitih in Pirinejih z vsemi doživetji, najbolj pa pogešam tekmo IM, dogodke okrog tekme, sotrpine, druženje, občutke, strahove, želje, veselje in srečo, ko prideš v cilj...to pogrešam najbolj, to bi rad opisal, pa vem, da ne znam, je treba doživet. Mogoče boš lažje ti Edo, ker si malo bolj vešč.
    Aja, fuzbala pa nič ne pogrešam, sem pa vesel za valju z Medotom in moje otroke, ki boste jutri na derbiju Serie A najbrž doživeli katarzo.

    L.

    OdgovoriIzbriši