St. Polten polironman

Letos me je pod smrekco pričakovalo izjemno darilo. Prijavnina, prevoz, ter stroški bivanja za polironman v St. Poltnu. Presenečenje popolno. Še nekaj dni pred novim letom sem spremljal prijave, vendar me je eden izmed tistih dveh stricev prijavil šele zadnji dan. Ker, če bi se opazil med prijavljenimi bi moral hliniti presenečenje, tako pa sem mislil, da sem zadel na lotu. Sploh nisem vedel kako bi se obnašal. Letal sem okoli in kar nekaj blebetal. Skratka, prezadovoljen. Potem pa sem malce začel razmišljati kateri od tistih dveh stricev mi je prinesel prečudovito darilo. Ker včasih, kadar preveč popijem (to ni velikokrat, največ 6x na teden) kakšno rečem čez cerkev in ker sem bil na pohodu v Dražgoše, ker sem bil vsako leto za 1. maja na proslavi na Joštu (ne po moji volji) in ker sem jokal, ko je umrl Tito (če pa so vsi), potem sumim , da mi je darilo prinesel Dedek Mraz. Če pa je vse to maslo Božička, se mu iskreno opravičujem in obljubim, da grem še ta teden v cerkev in da bom prostovoljno prispeval za... Ker še ne morem teči in plavati bi sedaj moral na sobno kolo. St. Polten se bliža. Pa se mi je kolo pokvarilo. Grem pa na psihične priprave. Saj vsi izkušeni triatlonci pravijo, da je glava vsaj 60% uspešno zaključene tekme. Vendar, če na koncu pošteno priznam, bi rajši videl, da bi namesto prijavnine eden od tistih dveh stricev stopil do Kekca in prinesel tisti čudežni napitek. Pa ne za oči. Za k...... prste na nogi. Dost mam.