Dolgi tek v prečudovitem deževju ali Kako sovražim Blaža

Danes sem končno opravil en dolgi tek. Po spletu čudnih naključij.V četrtek pred nogometom sva se z Medotam pogovarjala, da bi bila nedelja končno lahko dan za počitek. ''Ja, če ne bo kdo spet predlagal Brdo,'' sem mu dejal. Čez nekaj minut pride Blaž in naju vpraša, če gremo v nedeljo 2x okrog Brda. ''Seveda,'' odvrneva v en glas. Ker sam potrebujem čim daljše teke, se odločim, da bom tudi do Brda tekel. Zbudim se v prelepo, sicer ne ravno sončno, ampak bolj deževno, če ne že kar neurno jutro. Ker smo uro prestavili v narobno stran, je štart še malce bolj zgoden. Do Brda pritečem že čisto moker. Medota in Blaža pa od nikoder. Po dobrih desetih minutah zmrzovanja začnem malce tečti in delati rezervne načrte, nakar prinori Medo s svojo predelano katrco. Blaž je obupal. Zaradi štirih kapljic dežja. Nič, pa greva sama. Koga nema, bez njega se može. Ker imam na sebi nekaj kvadratnih metrov nog jih malce težje ogrejem. Zato malce počasneje. Medo pridrvi mimo mene. Seveda, mudi se mu v Ljubljano, v varen objem svojih najbližjih. Sam pa še počasneje naprej. Že prej se odločim, da v drugi krog ne grem, ampak počakam Medota nekje okoli. Trimčkam okoli Brda, pa do Predoselj in pri avtu sva skoraj istočasno. Moj izkupiček 27.5 km, 2:32. Za prvič kar dobro. Upam, da naju Blaž še kdaj povabi. Za kazen pa mi bo sedaj 2x zastonj popravil računalnik. Drugače se je za današnji tek načeloma prijavil še Ivo, ki pa ga v moji zgodbi nato ni bilo. Včasih nas je okoli Brda teklo tudi po 6, sedaj pa sva ostala sama z Medotam. Nekako se priključuje še Blaž, Miha in Šamac sta srečno zaljubljena, Ivo je dobil narastek (se mu odsotnost opraviči za dobo 6 mesecev, prejšnjih 12 ne), Šlibar ima križarske vojne s svojim kolenom, Klep se je v popolnosti posvetil svojemu mačku, Lojze pa je prerastel našo sredino. Čeprav še vedno teče. Danes je na primer na tekmi 42 kilometrov pretekel v času 2:46, jaz pa 27 kilometrov v 2:32. Torej se lahko samo sprehaja z nami.