Klek

Današnja tura je zame primer idealnega turnega smučanja. Nezahtevna, nenevarna. Na drugi strani pa odlična družba, vreme, uživaško smučanje. Ter obvezna kavica pred odhodom. Pa da ne pozabim. Nikamor se nam ni mudilo, tempo je bil počasen, vsi trije smo naredili ogromno slik. Vso pot smo se pogovarjali, občudovali okolico. Skratka uživali. Začuda smo tudi štartali samo nekaj minut po dogovorjeni uri. Do Jeseniške planine gre pot skozi gozd. Do tam je bilo je bilo vreme še nekoliko zadržano. Potem pa se nam je do vrha pridružilo sonce, ki je le nekajkrat smuknilo nazaj med oblake. Še počasneje kot počasi smo se bližali vrhu in uživali v lepih kopastih oblikah bližnjih vrhov, ter pogledu na očaka in okoliške vršace. Skromna malica in odhod. Gledano z vrha gremo levo do gozda in nato po čudoviti flanki navzdol. Zraven obvezno slikanje, snemanje filmov. Počasi. Tudi vožnja skozi gozd je danes kar znosna, na koncu pa še nekaj travnikov in to je to. Francoski alpinist je zopet izbral odlično destinacijo. Če bi se namesto Krnič pisal Kugy, bi ga vzel za mojega vodnika. Tako pa lahko le upam, da me bo vzel mogoče s sabo že naslednji teden ob uresničevanju mnogih načrtov, ki jih je koval na vrhu Kleka, ki se mu lahko reče tudi Petelin ali Petelinjek.

Rjavnina, Kot, Rž, Za Cmirom, Begunjski vrh. V ozadju Triglav