Styrassic park se nahaja v Bad Gleichenbergu (avtocesta proti Grazu, ali regionalna cesta iz Gornje Radgone). Odprt je od aprila do oktobra od 9. ure do 17. ure.
Dinozavri sodijo med najčudovitejše in najuspešnejše živali, kar jih je kdaj živelo. Iz prednikov, ki niso bili večji od psa, so se razvili v ogromne plenilce, težke kot slon, v rastlinojede, dolge za nekaj avtobusov, in v okretna majhna bitja, ne večja kot kokoš. Pojavili so se približno pred 230 milijoni let in kraljevali neverjetnih 165 milijonov let. Potem pa so pred 65 milijoni let nenadoma skrivnostno izginili. Pravzaprav ni preživela niti ena kopenska žival, ki bi bila večja od psa. Znanih je najmanj 80 teorij o tem, kako naj bi bilo toliko življenja zbrisaneg z obličja sveta. Ena izmed najbolj verjetnih se je dogajala v Mehiki. Okoli leta 1900 so geologi v Mehiki odkrili 180 km širok krater, ki naj bi nastal ob trku kometa ali asteorida pred 65 milijoni leti, takrat ko so izginili dinozavri. Sila ob trku je bila gromozanska. Ozračje so napolnili orjaški oblaki skalovja ter prahu in zakrili Sonce. Morda so dinozavri poginili v temnih, bridkih mesecih, ki so sledili katastrofi.
Eden izmed največjih dinozavrov je bil Brahiozaver, ki je tehtal 40 ton ali toliko kot 7 slonov. Njegova posebnost pa je bila tudi, da je imel edini izmed dinozavrov prednji nogi daljši kot zadnji, smisel je bil v tem, da je lažje dosegel hrano.
Dinozavri sodijo med najčudovitejše in najuspešnejše živali, kar jih je kdaj živelo. Iz prednikov, ki niso bili večji od psa, so se razvili v ogromne plenilce, težke kot slon, v rastlinojede, dolge za nekaj avtobusov, in v okretna majhna bitja, ne večja kot kokoš. Pojavili so se približno pred 230 milijoni let in kraljevali neverjetnih 165 milijonov let. Potem pa so pred 65 milijoni let nenadoma skrivnostno izginili. Pravzaprav ni preživela niti ena kopenska žival, ki bi bila večja od psa. Znanih je najmanj 80 teorij o tem, kako naj bi bilo toliko življenja zbrisaneg z obličja sveta. Ena izmed najbolj verjetnih se je dogajala v Mehiki. Okoli leta 1900 so geologi v Mehiki odkrili 180 km širok krater, ki naj bi nastal ob trku kometa ali asteorida pred 65 milijoni leti, takrat ko so izginili dinozavri. Sila ob trku je bila gromozanska. Ozračje so napolnili orjaški oblaki skalovja ter prahu in zakrili Sonce. Morda so dinozavri poginili v temnih, bridkih mesecih, ki so sledili katastrofi.
Eden izmed največjih dinozavrov je bil Brahiozaver, ki je tehtal 40 ton ali toliko kot 7 slonov. Njegova posebnost pa je bila tudi, da je imel edini izmed dinozavrov prednji nogi daljši kot zadnji, smisel je bil v tem, da je lažje dosegel hrano.
Brahiozaver
Za razliko od rastlinojedega Brahiozavra pa je bil Velociraptor dvonožni dinozaver, podoben današnjim zverem. Čeprav počasnejši od geparda in le približno tako bister kot ptič, pa je imel več ubijalske moči od katerekoli enako težke živali. Glavno orožje dolge, ozke čeljusti, oborožene z zobmi, podobnimi rezilom in krepki prsti, opremljeni z ostrimi bodalom podobnimi kremplji.
Manjši Velociraptorji napadejo Protoceratopa
Najbolj znan dinozaver je vsekakor Tiranozaver. Bil je eden največjih mesojedov, pa vendar je imel drobcene roke, ki so komajda segale do gobca. Napadal je drugače kot ostali dinozavri. Luknje, ki jih je bilo videti v kosteh njegovih žrtev, pričajo, da se je z ukrivljenimi zobmi zagrizel globoko v žrtev in iz nje iztrgal ogromen zalogaj mesa in kosti.
Tiranozaver
Na naslednji sliki Diplodoka napadejo Alozavri (roparski dinozavri). Čeprav je bil Diplodok med najdaljšimi dinozavri, pa je za razliko od Brahiozavra jedel rastlinje nižjih dreves.
Alozavri napadajo Diplodoka
Alozaver je dinozaver, ki velja za dinozavra z najostrejšimi zobmi. Alozavri niso bili najbolj družabni in so napadali tudi sami sebe, če niso bili dobre volje. Lovili so plen kot posamezniki.Alozavri so imeli zelo dobro razvit vonj in so bili dobri plenilci. Največkrat so lovili Diplodoke, Igvanodone in Brahiozavre. V dolžino meri od 7 do 9 metrov. Težek je okoli 2 toni in lahko teče okoli 40 km/h.
Alozavra
Nad dinozavri so leteli nenavadni, netopirjem podobni plazilci - pterozavri. Kvecalkoatli so bili največje leteče živali vseh časov. Razpon kril je bil 12 metrov.
Kvecalkoatli
Vodni ali ribji dinozavri pa so dokazali, da so se uspešno prilagodili tudi na življenje v vodi, saj so okončine spremenili v plavuti.
Triceratop, eden zadnjih dinozavrov pred izumrtjem je živel v pozni kredi na ozemlju, kjer je danes Severna Amerika. Poimenovali so ga po tereh rogovih na glavi. ''Tri'' pomeni število tri, ''ceratop'' pa rogove.
Desmatosuk napada Postosuka
Plateozaver
Stegozaver je imel na hrbtu plošče, ki so bile visoke do 60 cm, na repu pa je imel 4 smrtonosne bodice. Dolg je bil približno 6 metrov, tehtal pa je približno 2 toni. Sprednje noge so bile za polovico krajše od zadnjih. Glavo pa je imel v primerjavi z velikim telesom zelo majhno. Dolga je bila le 45 cm. Ker jo je imel pri tleh, je lahko jedel le nizkorastoče rastline, kljub temu, pa se je lahko zaradi močnih zadnjih nog dvignil nanje in oberal vejice z dreves. Njegovi možgani so bili najmanjši od vseh dinozavrov, bili pa so veliki kot žogica za golf. Stegozaver je velikokrat postal plen večjim mesojedim dinozavrom, kot je bil Tiranozaver. Ker je bil zelo počasen, niuspel zbežati pred sovražnikom in je raje obstal na mestu ter se branil z bodičastim repom. Bodice na repu so bile dolge po 1 meter in so bile lahko tudi smrtonosne za nekatere napadalce.
Stegozaver napada ceratozavra
Deinonih je bil odličen lovec z dobrim vonjem. Čeprav je bil majhen je bil pameten lovec, ki se odlično organizira v skupini. Plen lahko zavoha na 5 km. Zanj je značilen ukrivljen noht na nogi. Ko se s krdelom podajo v lov so praktično nepremagljivi.
Deinonihi napadajao Parazaurolufa
Sajhanija
Igvanodon je dinozaver, katerega razpoznavna oznaka je na palcu dolg in oster krempelj, ki ga je uprabljal za obrambo. Potovali so v tropih, kar jim je zagotavljalo varnost. Igvanodoni so živeli predvsem v Evropi. Sovražniki Igvanodonov so bili: Alozaver, Tiranozaver in orjaški krokodili.
Igvanodon je bil dolg okoli 10 metrov in je tehtal dobrih 5 ton. Igvanodoni so lahko dosegali hitrosti do 30 km/h. Igvanodon je spadal v družino rastlinojedih dinozavrov.
Igvanodon je bil dolg okoli 10 metrov in je tehtal dobrih 5 ton. Igvanodoni so lahko dosegali hitrosti do 30 km/h. Igvanodon je spadal v družino rastlinojedih dinozavrov.
Igvanodon
Poučen izlet za moje otroke. Tam se res veliko naučiš.
OdgovoriIzbrišiMAMICA SONJA