petek, 29. februar 2008

Februar

Sredi meseca sem bil cel teden brez enega treninga, saj sem bil že kar malo zasičen. Namesto tega sem 3 dni preživel v gorah. En teden smo imeli probleme z Zojo, tako da sem se v februarju kar dobro spočil. Skupaj sem februarja preplaval 10,5 kilometrov, prekolesaril 347 kilometrov, pretekel pa 100 kilometrov, skupaj 37 ur. Letos pa skupaj preplaval 36,6 kilometrov, prekolesaril 650 kilometrov, pretekel 285 kilometrov, skupaj 78 ur.

četrtek, 28. februar 2008

Tek Stražišče - Križna gora

Stražišče - Javornik - Čepulje - Grič - Planica - Križna gora - Moškrin - Pevno - Crngrob - Šutna - Spodnje Bitnje - Zgornje Bitnje - Stražišče
  • 23 kilometrov
  • 2:10 čas
  • 149 povprečni utrip
  • 177 maksimalen utrip
  • 5:40 tempo
  • 575 metrov vzpona
Graf Stražišče Križna gora


Trasa Stražišče Križna gora


nedelja, 24. februar 2008

Kolo Breg - Trebija

Breg - Praše - Mavčiče - Podreča - Zbilje - Medvode - Goričane - Rakovnik - Puštal - Zminec - Brode - Poljane - Gorenja vas - Trebija - Gorenja vas - Poljane - Škofja Loka - Sv. Duh - Zg. Žabnica - Železniška postaja Žabnica - Breg
71,9 kilometrov
2 uri 18 minut
31,1 km/h
128 povprečni utrip
163 maximalen utrip
330 metrov vzpona


Breg-Trebija-Breg


Zemljevid Breg Trebija Breg



petek, 22. februar 2008

Ogled kolesarske proge v Celovcu

Danes smo šli prvič letos odpeljat en krog kolesarske proge v Celovcu. Take kot bo julija na Ironmanu, le da bo takrat potrebno dvakrat okrog. Vreme odlično, malo čez 10 stopinj, tudi oznake na progi so bolj vidne kot lansko leto. Klanci so zaradi malo boljše kondicije položnejši kot lansko leto, vendar jih je še vedno občutno preveč. Lojzeta sva prvih 10 metrov še nekako držala, potem pa jo je ucvrl naprej. Sicer sva ga dvakrat še ujela, vendar ne zaradi najine hitrosti, ampak zato, ker je najtežja dva vzpona prevozil dvakrat. Čeprav imam letos novo kolo, s katerim sem več kot zadovoljen, pa je proti Medotovem in Lojzetovim kot stari Yugo proti recimo BMW-ju.
Kilometrov 88,3
Čas 2:58
Vzpona 880 metrov
Povprečna hitrost 29,6km/h
Maximalna hitrost 58,3 km
Z grafa pa se vidi še da se vzpenjamo 46% poti, to je okoli 40 km, po ravnem se vozimo 19%, to je okoli 17 km, spusta pa je 35%, kar je 31 km.

Medotov ljubimček

Lojzetova Plasma

In še moja Orbea

Graf proge v Celovcu


nedelja, 17. februar 2008

Komna

S Šlibarjem sva celo soboto urejala organizacijsko logistične težave, jih uspešno, vendar z ogromnimi težavami rešila in se ob 18.30 dobila Pri Savici.
Lahko pa bi to bila tudi pravljica. Najini prijazni ženički sta poskrbeli vsaka za enega palčka, ostale pa sva razvozila k babicam. Ker sva Pri Savici zaman čakala na konja, sva se kar peš zakadila v breg in po dobri uri in pol vstopila v Grad na Komni, kjer sta prijazni kralj Aleš in njegova prelestna kraljična Bojana organizirala kraljevi bal. Pijača je tekla v potokih, mize so se šibile pod težo slastne hrane in kar naenkrat so naše glave postale pretežke. Takrat nastopi hudobni kraljevič Grega, ki Hubertu ( Šparovcu ), mojemu oporodi Mihu in meni ni pustil zaspati. Zato sem se še zarana preko Planine na Kraju, kjer mi je prijazna kmetica dala kos kruha in malce kislega mleka odpravil do Bogatina, da bi našel bajne zaklade, ki jih je tam zgoraj iskal že nesrečni trentarski lovec iz Zgodbe o Zlatorogu. Zaklada kajpak nisem našel, zato sem se hitro odpravil nazaj na Jesenice, kjer sem rešil mojo ženičko in našega palčka in ju odpeljal v naš skromni domek. In z ženo bova srečno živela še mnogo let..., oziroma do drugega tedna, ko bo spet treba v hribe.


Moj oporoda

Kralj in kraljična


Gostija

Planina na Kraju

Krn

Mahavšček ali Veliki Bogatin


Očak

Nekaj

Nekaj

Nekaj

Zofka odhaja iz bolnišnice


četrtek, 14. februar 2008

Jalovčev ozebnik

Čeprav mi je ura zvonila že ob pol štirih, sem bil zgleda že tako potreben hribov, da sem kar skočil iz postelje. Ob štirih smo bili začuda že vsi v avtu, iz Planice pa smo začeli hoditi ob 7 uri. Uradna verzija za Aleša: zastoji na cesti. Neuradna: kava, malo spanja v avtu. Do Tamarja 45 minut, nato pa začuda takoj naprej. Šlibar peš, midva s Šparovcem s smučmi. Gaz je bila narejena, smučina potegnjena. Hitro smo bili skozi gozd in v dolini pod Šitami. Tam so se še poznali ogromni ostanki plazu izpred nekaj dni in kar nekaj časa smo se tam zamudili z ocenjevanjem njegove poti, ki pa jo na koncu nismo razvozlali. Tudi do vstopa v ozebnik smo kmalu prisopihali. Šlibar jo je popihal naprej, midva s Šparovcem pa sva malo hodila, malo debatirala. Nekje zadnjih sto višinskih metrov pred izstopom se je sprožil manjši plaz (na začetku sva mislila, da ga je Šlibar), nato še eden. Hitro sva izstopila (od Tamarja do vrha 4 ure), tedaj pa se je sprožil še malo večji v višini, kjer je stal Šparovec , vendar se je nato tako kot prejšnja obrnil proti ozebniku. Na vrhu sva takoj nataknila smuči in nemudoma smo jo ucvrli nazaj. Tedaj pa se je začel rodeo. Ozebnik že tako ali tako ni preveč širok. Sedaj pa se je na poti plazov direktno po sredi naredil led, pri strani pa je bila kloža, na njej pa ostanki plazu (kepe snege). Po ledu je bilo nemogoče zavijati, pri strani se ti je vdrlo, za nameček pa so bile vse tri smučine preozke za kakšno zavijanje. Tam bi lahko moje zavoje preštel na prste ene roke. Skratka, hitro smo bili iz ozebnika, Šlibar je peš odšel naprej, midva pa sva se malo zasedela, nato pa se skoraj do vstopa v gozd borila s kložo. Šele proti koncu sva bila deležna nekaj sto metrov res uživaškega smučanja. Samo smučanje je bilo res katastrofalno, tura v celoti pa tako kot vedno odlična, čeprav izredno naporna. Doma pa me že čaka zopet bolna Zoja. Odpeljeva jo k zdravniku, ta pa jo zaradi pomanjkanja kisika pošlje na Jesenice. Tam bo z njo ostala Petra. Z Lukam upava, da se najini princeski čimprej vrneta.

Jalovec

Blaž pred vstopom v ozebnik

Spodnji del ozebnika

Srednji del ozebnika

Stalagniti

Izstop

Tamar

Evo, pa še nekaj filmčkov:

Triglavski narodni park


Nakladanje



V ozebniku



Pršenje



Izstop



1. tek



Zoja v ujetništvu prvič...

..in drugič


ponedeljek, 11. februar 2008

Prva kriza

Komaj je minil mesec dni odkar sem resneje začel trenirati, pa imam že prvo krizo. Ne da se mi več. Že zadnji teden sem se komaj prepričeval, da sem kaj počel. Vsak izgovor mi je prišel prav. Enkrat so bile maškare, drugič praznovanje Zojinega prvega in Lukovega četrtega rojstnega dneva. Danes vem, da če bi hotel bi se že našel čas. Še vedno se je. Toda, ko se ti ne da, na brzino začneš početi nekaj drugega, misel na tek, kolo, plavanje pa potisneš v zadnji kotiček možganov ali nekaj podobnega. Do sedaj sem z največjim veseljem hodil v bazen, tudi tekel nisem nikoli s tako lahkoto. S kolesom pa imam itak težave že od nekdaj. Nikoli mi ni bilo težko skočiti na Šmarjetno goro ali Jošta, z malo daljšimi turami pa so se že začeli problemi. Če sem bil s kom zmenjen ni bilo problema, toda sam...? Zelo težko. Zdaj, ko Lojze zaradi poškodbe ne more tečti in več kolesari, bi se lahko povezal z njim, vendar je preprosto predober. Vožnja z njim je zame hujša kot tekma, zanj verjetno kot bi ležal v postelji. Po službi imam dobro uro časa za trening preden odidem po otroke. Izkoristim ga tako, da grem bodisi tečt ali v bazen (vedno imam s seboj kolesarsko in plavalno opremo). Danes sem imel v mislih Brdo (10km), vendar sem na Kokrici zavil desno in se ustavil pred bazenom. Tam sem se po nekaj minutah zopet usedel nazaj in se odpeljal do Očanovega travnika (blizu Kokre, včasih smo tam veliko tekli). Tam sem dvakrat stopil iz avta in nazaj, v tretje pa se zopet odpeljal do bazena. Tam sem pred plavanjem popil kavo, nato pa namesto skoka v vodo za 15 minut interneta plačal 50 centov in nato s kančkom slabe vesti odšel po otroke. Sedaj rahlo razočaran sedim za računalnikom in se tolažim z dejstvom, da imam zvečer še plavanje. Tokrat organizirano, s trenerjem. Vendar pa je do takrat še ogromno časa...
Mislim, da imajo podobne težave tudi ostali vendar se o tem ne govori preveč ali pa tega še nisem zasledil.
naše maškare

Zoja, Luka, Žiga, Jaka, Jan, Žan

Zojin ples

Zoja po naporni zabavi

Moji kolegi s sedanjih treningov


sobota, 02. februar 2008

Nataša Nakrst

V torek 5.2.2008 je imela v Stražišču pri Kranju v gostilni Benedik predavanje najboljša slovenska triatlonka Nataša Nakrst. Do nje sem prišel preko njenega partnerja, zato Bidl hvala ti. Na začetku smo vsi hoteli naročiti čaj in druge športne pijače, vendar pa bi bilo negostoljubno do Nataše, če bi pili kaj drugega kot ona, tako da smo s težkim srcem pili pivo (uradna verzija). Ker je bil to bolj nekakšen sestanek kot pa predavanje smo ji postavljali vprašanja, pa spet in spet in ura je bila v hipu 22. Začeli smo s polovičnim Ironmanom v St. Poltnu. Ta bo letos maja. Tja nas gre večina iz tega srečanja, vključno z Natašo, ki je bila tam že lansko leto. Zanjo je ta Polironman na prvem mestu (najlepši, najbolje organiziran,...), celo boljši kot tisti na Floridi, ki je obenem Svetovno prvenstvo. Pohvalila je kolesarsko progo (precej kilometrov po avtocesti), ki je v celoti zaprta, zelo zanimiv je tudi plavalni del (dva kroga, vmes okoli 800m teka). Okoli St. Poltna smo se zadržali precej časa. Zaupala nam je tudi zanimiv pripetljal iz lanskega leta. V St. Poltnu se je uvrstila na Svetovno prvenstvo. Na Floridi je nato po kolesarskem delu vodila in na teku svojo nasprotnico budno spremljala. Zadnjih nekaj kilometrov je imela 40 sekund prednosti pred drugouvrščeno Sherry Fraser. Spremljevalci so ji govorili, da je Fraserjeva 2 minuti za njo, vendar jim ni verjela. Na koncu so zvedeli, da je Fraserjeva zamenjala številko z drugo tekmovalko. To pa še ni bilo vse. Na teku sta bila 2 kroga in ko jih je Nataša pretekla, prepričana da je zmaga njena, ji niso pustili v cilj. Poslali so jo v 3. krog in jo nazaj spustili po dobri minuti. Takrat je bila Fraserjeva že v cilju. Nataša se je nato pritožila in nam dejala, da je sedaj dobila odločitev, da je zmaga njena, da je avtomatsko uvrščena na Svetovno prvenstvo 2008, plačali pa ji bodo tudi prijavnino. Zatem smo začeli pogovor o treningih. Čeprav smo si predstavljali, da trenira po cele dneve, nam je povedala ravno nasprotno. Treninge, čase, kilometre si začne pisati šele februarja. Do tedaj malo teče, kolesari, vendar pa to ni kakšen resen trening. Nato gre približno 3x tedensko tečt okoli uro. Ima nekakšne tedenske cikluse, kjer prvi teden teče enkrat 1 uro 15 minut, drugi 1uro 30 minut, tretji teden 1 uro 45 minut, četrti teden 2 uri, nato pa gre znova. Plava 2 do 3 x tedensko okoli 2 kilometra. Na plavanju dela intervale, najrajši 2x7x100m, za ogrevanje pa 500 metrov vaj. Te vaje, intrevale dela predvsem zato, da ni vse skupaj preveč monotono. Tukaj nam je svetovala, da je na tekmah potrebno prvih 500 metrov plavati skoraj na vso moč in sicer zato, da ujameš dobro skupino in nato plavaš z njimi oziroma za njimi. Kolesarske treninge pa ima, če se ne motim 3x na teden, vedno pa vozi povprečno med 26 in 28 km/uro. Kolesa nima triatlonskega, kar pomeni, da se da tudi z navadnim dosegati vrhunske dosežke. Na kolesu in teku nikoli ne dela intervalov razen kadar se udeleži treningov pri Kogoju. Nekajkrat je poskusila dosežke izboljšati s pravilno prehrano, vendar so vsi njeni svetovalci obupali. Razen teden dni pred tekmo, ko se drži pravil, nima zadržkov glede hrane (zelo dobro se razume z vsemi vrstami čokolade, predvsem Nutello). Govorili smo še o mnogočem, vendar se vsega ne spomnim prav dobro (naslednjič bom zgleda moral vse zapisovati). Skratka hvala Nataši, če ne prej bomo kakšno rekli v St. Poltnu.

petek, 01. februar 2008

Januar

Prvi mesec treninga za Celovec je za mano. Pred Polironmanom v Grazu (konec maja) sem imel narejenih (od novega leta dalje) 41 kilometrov plavanja, 790 kilometrov kolesa in 500 kilometrov teka, pred Ironmanom na Madžarskem (konec avgusta) pa 74 kilometrov plavanja, 2750 kilometrov kolesa in 760 kilometrov teka. Ker se mi je takrat količina treninga zdela ravno pravšnja za dokaj lahko končanje obeh tekem, sem si isto količino zadal tudi letos. Ker pa je Celovec slaba dva meseca pred Madžarsko, je kilometrov na teden prišlo malce več. Če bi delal isto kilometrov kot za na Madžarsko bi jih moral narediti: plavanje 2,6km/teden, kolo 98km/teden in tek 27km/teden. Ker je januarja težje delati kolesarske treninge sem si zadal 60% kolesa (50km/teden), 140% teka (35km/teden) in 120% plavanja (2,6km/teden). Za razliko od lanskega leta pa se bom zaradi strahu pred poškodbami probal izogibati igranju tenisa (letos 0 ur v januarju, lansko leto 26 ur). Tako mi ostaja kljub več treninga več prostega časa (po tenisu še obvezna pijača)... družina srečna, pozna pa se tudi na kilometrih. V mesecu januarju imam preplavanih 26km, prekolesarjenih 309km in pretečenih 192km.