Komaj je minil mesec dni odkar sem resneje začel trenirati, pa imam že prvo krizo. Ne da se mi več. Že zadnji teden sem se komaj prepričeval, da sem kaj počel. Vsak izgovor mi je prišel prav. Enkrat so bile maškare, drugič praznovanje Zojinega prvega in Lukovega četrtega rojstnega dneva. Danes vem, da če bi hotel bi se že našel čas. Še vedno se je. Toda, ko se ti ne da, na brzino začneš početi nekaj drugega, misel na tek, kolo, plavanje pa potisneš v zadnji kotiček možganov ali nekaj podobnega. Do sedaj sem z največjim veseljem hodil v bazen, tudi tekel nisem nikoli s tako lahkoto. S kolesom pa imam itak težave že od nekdaj. Nikoli mi ni bilo težko skočiti na Šmarjetno goro ali Jošta, z malo daljšimi turami pa so se že začeli problemi. Če sem bil s kom zmenjen ni bilo problema, toda sam...? Zelo težko. Zdaj, ko Lojze zaradi poškodbe ne more tečti in več kolesari, bi se lahko povezal z njim, vendar je preprosto predober. Vožnja z njim je zame hujša kot tekma, zanj verjetno kot bi ležal v postelji. Po službi imam dobro uro časa za trening preden odidem po otroke. Izkoristim ga tako, da grem bodisi tečt ali v bazen (vedno imam s seboj kolesarsko in plavalno opremo). Danes sem imel v mislih Brdo (10km), vendar sem na Kokrici zavil desno in se ustavil pred bazenom. Tam sem se po nekaj minutah zopet usedel nazaj in se odpeljal do Očanovega travnika (blizu Kokre, včasih smo tam veliko tekli). Tam sem dvakrat stopil iz avta in nazaj, v tretje pa se zopet odpeljal do bazena. Tam sem pred plavanjem popil kavo, nato pa namesto skoka v vodo za 15 minut interneta plačal 50 centov in nato s kančkom slabe vesti odšel po otroke. Sedaj rahlo razočaran sedim za računalnikom in se tolažim z dejstvom, da imam zvečer še plavanje. Tokrat organizirano, s trenerjem. Vendar pa je do takrat še ogromno časa...
Mislim, da imajo podobne težave tudi ostali vendar se o tem ne govori preveč ali pa tega še nisem zasledil.
naše maškare
Zoja, Luka, Žiga, Jaka, Jan, Žan
Zojin ples
Zoja po naporni zabavi
Moji kolegi s sedanjih treningov
Ko se ti ne da, pomeni da si utrujen in prenasičen in je po mojem edina prava rešitev, da greš za par dni čist na off, malo nadomestiš zamujeno doma, malo počivaš in malo napolniš zaloge glikogena, pol te pa samo začne premikat in se resno in z veseljem lotiš treninga. Veliko bolje je tako kot da treniraš brezvoljno naprej, ker bolje ne bo nikoli ... potem pa pride pretreniranost, poškodbe... sam moje skromno mnenje.
OdgovoriIzbrišiAjd!
L.
Ne vem zakaj imaš slabo vest za dejanje, ki si ga naredil tako, kot ti je takrat najbolj pasalo. Ti pač ni pasalo it tečt in plavat.
OdgovoriIzbrišiSi se že vprašal, zakaj si postavljaš cilje, za dosego katerih moraš početi stvari, ki ti niso všeč? Preberi še enkrat kaj si napisal, pa ti bo jasno.
Mogoče bo tvoj največji dosežek takrat, ko ti ne bo potrebno it na tekmovanje in boš počel stvari zato, ker jih imaš rad in to takrat ko si jih boš zaželel.
Mogoče nisem dobro napisal, mogoče nisi dobro razumel. Jaz uživam v triatlonu, uživam v treningu. Samo če hočem tekmovati v triatlonu moram kdaj malo potrpeti. To bo zdaj bolj osebno. A ko gremo v hribe skoz uživaš, a vmes malo potrpiš da je na koncu toliko lepše. Ali, zakaj imaš zaradi plezanja doma postavljene oprimke za vzdigovanje (mogoče uživaš
OdgovoriIzbrišiv vzdigovanju in lepem pogledu v zid ali pa se po 'treniranju' potem veliko bolje počutiš v sami steni). Ali zakaj si pred kolesarjenjem po Indiji treniral po Sloveniji s celo bojno opremo. To sva se že mnogokrat šla. Jaz uživam v triatlonu in raznih 'zate' tekmah. Mogoče se boš kdaj katere udeležil (nikoli ne veš) pa boš videl da se občutki in užitki tam čisto lahko primerjajo ali pa so še močnejši kot smučanje s kakšne gore ipd. Bi se pa morala enkrat dobiti, pa bi lahko kakšno več o tem rekla (po možnosti v kakšnem bivaku)