nedelja, 29. marec 2009

Dolgi tek v prečudovitem deževju ali Kako sovražim Blaža

Danes sem končno opravil en dolgi tek. Po spletu čudnih naključij.V četrtek pred nogometom sva se z Medotam pogovarjala, da bi bila nedelja končno lahko dan za počitek. ''Ja, če ne bo kdo spet predlagal Brdo,'' sem mu dejal. Čez nekaj minut pride Blaž in naju vpraša, če gremo v nedeljo 2x okrog Brda. ''Seveda,'' odvrneva v en glas. Ker sam potrebujem čim daljše teke, se odločim, da bom tudi do Brda tekel. Zbudim se v prelepo, sicer ne ravno sončno, ampak bolj deževno, če ne že kar neurno jutro. Ker smo uro prestavili v narobno stran, je štart še malce bolj zgoden. Do Brda pritečem že čisto moker. Medota in Blaža pa od nikoder. Po dobrih desetih minutah zmrzovanja začnem malce tečti in delati rezervne načrte, nakar prinori Medo s svojo predelano katrco. Blaž je obupal. Zaradi štirih kapljic dežja. Nič, pa greva sama. Koga nema, bez njega se može. Ker imam na sebi nekaj kvadratnih metrov nog jih malce težje ogrejem. Zato malce počasneje. Medo pridrvi mimo mene. Seveda, mudi se mu v Ljubljano, v varen objem svojih najbližjih. Sam pa še počasneje naprej. Že prej se odločim, da v drugi krog ne grem, ampak počakam Medota nekje okoli. Trimčkam okoli Brda, pa do Predoselj in pri avtu sva skoraj istočasno. Moj izkupiček 27.5 km, 2:32. Za prvič kar dobro. Upam, da naju Blaž še kdaj povabi. Za kazen pa mi bo sedaj 2x zastonj popravil računalnik. Drugače se je za današnji tek načeloma prijavil še Ivo, ki pa ga v moji zgodbi nato ni bilo. Včasih nas je okoli Brda teklo tudi po 6, sedaj pa sva ostala sama z Medotam. Nekako se priključuje še Blaž, Miha in Šamac sta srečno zaljubljena, Ivo je dobil narastek (se mu odsotnost opraviči za dobo 6 mesecev, prejšnjih 12 ne), Šlibar ima križarske vojne s svojim kolenom, Klep se je v popolnosti posvetil svojemu mačku, Lojze pa je prerastel našo sredino. Čeprav še vedno teče. Danes je na primer na tekmi 42 kilometrov pretekel v času 2:46, jaz pa 27 kilometrov v 2:32. Torej se lahko samo sprehaja z nami.
Avtor ob 6 komentarjev:
Oznake: ,

torek, 24. marec 2009

Peto žrelo - Storžič

Končno grem v peto žrelo. Tja se odpravljam že vrsto let. Sicer sem imel kar nekaj priložnosti, pa je vedno nekaj prišlo vmes. Tudi tokrat slabo kaže. Zmenjena sva ob pol šestih. Nato sms sporočilo: Ob 6.45 pri Globusu. Dobro, za urco še zaspim. Francoski alpinist pa še malce več. Mogoče imajo v Franciji kakšen časovni zamik. Štartava šele okrog osmih. Sam pa moram biti najkasneje do 14. ure doma. ''Ni panike,'' me tolaži Luksi. Po sankaški poti do Doma pod Storžičem se skušava pripeljati čim višje, vendar naju ustavi že prvi ledni odsek. Avto drsi v obcestni jarek. Polaganje kamnov in premikanje pločevine za nekaj centimetrov. Problem nekako rešiva. ''Ali imava še dovolj časa?'' ga že skoraj ponižno sprašujem. Zopet :''Ni panike''. Mogoče je pa to edini slovenski stavek, ki se ga je naučil tu v svojih 26-29 ih letih. Sam grem proti Domu pod Storžičem čez Senožeti, Luksi pa po moje kar po cesti. Ker je od mene hitrejši za nekaj svetlobnih hitrosti grem od Doma kar naprej in na odcepu po poti na Javorniški preval. Zvečer v Habjanovi knjigi Zimski vzponi v slovenskih gorah preberem: ''Ne po poti na Javorniški preval!'' Kmalu pa cesta zavije v levo in zavem se, da pot ni prava. Prečim skozi gozd, čimbolj proti desni in kmalu se srečava z Luksijem. Nadaljujeva skupaj ob severni steni Storžiča. Ker mi psi kar dobro zdrsavajo, si nataknem srenače. Težave iste. Problem zopet reši Luksi. Bumbar imam pancer previsko vzdignjen, tako da se srenač sploh ne dotakne tal. Po ogromnih ostankih plazu se mimo vstopa v Kramarjevo smer (III/2-3, 600m, do75 stopinj, ime po alpinistu Roku Kramarju, ki je med NOB padel kot kurir v Spodnjem Lomu, leta 1940 pa s tremi soplezalci prvič splezal smer) povzpneva do skoka , kjer se začne Peto žrelo (III/2, 35-50 stopinj, 600m).

Vstop v Kramarjevo smer


Proti žrelu


Čeprav je skok večinoma kopen (obhod po desni), pa je letos vse zalito. Ob nadevanju derez in ostale potrebne opreme, me Luksi še enkrat opomne kako ravnati ob padcu. To kasneje še večkrat ponovi kar potrjuje njegovo zaupanje v moje sposobnosti. Skozi ozko grapo se vzpneva do kar širokega pobočja potem pa zopet vstopiva v novo grapo. Razmere za hojo odlične, nekje sicer kar trdo, drugje malce manj, nikjer pa se ni ugrezalo. Dobre pogoje nama potrdita tudi sotrpina, ki sta nad nama plazila drobce snega s kakšnim kamnom in naslednje dva, na katera sva midva streljala. Na izhodu še prečka v desno, ki zna biti ob drugačnih pogojih kar zoprna in po grebenu do vrha.


Vstop v peto žrelo






Malo pred prečko v desno


Izstop


Čas dobrih treh ur bi bil precej boljši, če Luksi ne bi imel slabe točke. Mene.


Kalški greben

Kočna

Ker se nama zopet mudi, se takoj pripraviva, narediva nekaj slik in že letiva.

Križ Božice Marije


Bolj strmo kot zgleda



Po grebenu in do vstopa v prvo grapo je kar trdo, nato pa je sneg vedno mehkejši. Ker je strmina kar precejšnja se zaradi razbolelih nog večkrat ustaviva. Luksi med ostanki gromozanskega plazu najde idealno linijo, tako da tudi tam uživava. Predvsem zato, ker je sicer trda, razbrazdana podlaga sedaj tako omehčana, da omogoča prav prijetno vožnjo. Za spremembo pa je tudi pot skozi gozd danes dobro prevozna. Od Doma pod Storžičam pa po travniku skoraj do avta.

Pa še nekaj filmčkov










Avtor ob 5 komentarjev:
Oznake:

sreda, 18. marec 2009

Dvojni Ironman v Sloveniji

Sliši se čudno, skoraj neresnično, primerno za 1 . april, vendar zgleda da ni šala. Čeprav v Sloveniji še niso organizirali Ironmana, pa so se zdaj lotili kar dvojnega. 7.6 km plavanja, 380 km kolesa, 84.4 km teka. Hrabri organizator je Triatlon Murska Sobota. Plava se v jezeru, in sicer 15 krogov po 500 metrov (omejitev 4 ure). Kolesari se 8o krogov po 45 kilometra, (omejitev 20 ur) teče pa 55 krogov po 1.5 km (omejitev 12 ur).

Prijavnina do 30.4. 2009 znaša 200 eur, po 1.5. pa 250 eur. Do sedaj je prijavljenih 5 moških:
  • Markovič Matej, Slovenija
  • Yves Beauchamp, Kanada
  • Wei Harn, Singapur
  • Kari Martens, Švedska
  • Hellberg Petri, Švedska
in ena ženska:
  • Annette Bolesch, Nemčija
Tekmovanje bo od 27-30 avgusta 2009.
Avtor ob 2 komentarja:
Oznake:

sobota, 14. marec 2009

Klek

Današnja tura je zame primer idealnega turnega smučanja. Nezahtevna, nenevarna. Na drugi strani pa odlična družba, vreme, uživaško smučanje. Ter obvezna kavica pred odhodom. Pa da ne pozabim. Nikamor se nam ni mudilo, tempo je bil počasen, vsi trije smo naredili ogromno slik. Vso pot smo se pogovarjali, občudovali okolico. Skratka uživali. Začuda smo tudi štartali samo nekaj minut po dogovorjeni uri. Do Jeseniške planine gre pot skozi gozd. Do tam je bilo je bilo vreme še nekoliko zadržano. Potem pa se nam je do vrha pridružilo sonce, ki je le nekajkrat smuknilo nazaj med oblake. Še počasneje kot počasi smo se bližali vrhu in uživali v lepih kopastih oblikah bližnjih vrhov, ter pogledu na očaka in okoliške vršace. Skromna malica in odhod. Gledano z vrha gremo levo do gozda in nato po čudoviti flanki navzdol. Zraven obvezno slikanje, snemanje filmov. Počasi. Tudi vožnja skozi gozd je danes kar znosna, na koncu pa še nekaj travnikov in to je to. Francoski alpinist je zopet izbral odlično destinacijo. Če bi se namesto Krnič pisal Kugy, bi ga vzel za mojega vodnika. Tako pa lahko le upam, da me bo vzel mogoče s sabo že naslednji teden ob uresničevanju mnogih načrtov, ki jih je koval na vrhu Kleka, ki se mu lahko reče tudi Petelin ali Petelinjek.


Rjavnina, Kot, Rž, Za Cmirom, Begunjski vrh. V ozadju Triglav







Avtor ob 2 komentarja:
Oznake:

četrtek, 12. marec 2009

St. Polten (še dva meseca)

Dva meseca pred polironmanom v St. Poltnu sem šel prvič na kolo. Ne sicer preveč, ampak bilo pa je za, kako bi se izrazil, muho za odret ali nekaj podobnega. Sicer sem bil v teh slabih 3 mesecih vsaj 4 mesece poškodovan, pa vendar. Recimo, da mi vreme ni dopuščalo vožnje s kolesom. To se kar dobro sliši. Ja, ja. Lojze kolesari že na veliko. In če ga hočem letos prehiteti...? Na kolesu bo težka, več možnosti bo v teku. Tolaži me, da polovičko se da narediti tudi s slabšo pripravljenostjo. Vsaj pretreniran ne bom. Torej, z današnjimi 33 prevoženimi kilometri jih imam letos 33 več kot Medo in Ivo skupaj. Ampak, ker bo Ivo letos delal drugačnega Ironmana (previjanje, hranjenje, crkljanje) jih imam 33 več kot Medo. On pa ima letos dva tako velika motivacijska dejavnika, da bo šel zgleda v Švico (Ironman) brez kilometra na teku in kolesu. Plava kar veliko, tečt pa kolo vozit pa itak vsak zna. Da se ne bom preveč razgovoril, današnja trasa:
Breg ob Savi-Stražišče- Šmarjetna gora (13:45)-Škofja Loka-Jeprca-Zbilje-Breg ob Savi
32.81 km, 1:26:18 čas, povpr. 22.81, povpr. kadenca 68, povp. utrip 119
Letos imam torej pretečenih 84,5 km, prekolesarjenih 32.81 km, preplavanih 0.5km. Lani ob istem času pretečenih 338km,prekolesarjenih 729 km, preplavanih 47km. Maja bo v Avstriji veselica.

Ivota čaka takšen Ironman


Medotova motivacijska dejavnika

Avtor ob 4 komentarji:
Oznake:

sreda, 11. marec 2009

Bele peči

Po zelo doooolgem času sem se odpravil v meni predragi opoj belih strmin. Spet s Šparovcem. No, ne ravno z njim. Z njegovim svakom. Ampak kot bi šel z njim. Odhod ob 11 uri, v avtu sva šele okoli 12 ih, potem pa še nekaj opravkov. Ampak nič hudega, Šparovce se splača čakati, saj ti zamudo potem povrnejo na druge načine (upam, da žena ne bo ljubosumna). V Martuljku se za kakšno minuto ustaviva. Ravno prav, da si malce povrnem v spomin meni najlepšo sliko, Martuljške lepotce. Potem pa do Srednjega vrha (vas), kjer pustiva avto. Francoski alpinist že prej preko telefona poizve kje, kam sploh greva. Oba sva prvič tukaj. Luksi je sicer prismučal nekje tu dol, vendar ker je Šparovcev mu ti podatki nekako izpuhtijo iz spomina. Torej, greva na Srednji vrh. Pot naju vodi skozi gozd, ob nekem potočku za katerega nimam pojma kako se imenuje. Razmere za hojo so kar ugodne, nekajkrat se mi na smučeh sicer nabere sneg, vendar za te poletne temperature ni to nič takega. Pot se zložno vzpenja, vsake toliko časa se na drugi strani odpre pogled na Špik in ostale vršake. Zanimivo je, da čeprav zgleda Luka Špik največji,najmogotnejši, pa je šele šesti po velikosti v Martuljkovi skupini. Uživam v vsakem koraku. Čeprav vse teče od mene. Kot ponavadi se mi ne da preobleči. Luksi ima na srečo nov fotoaparat, tako da mi ni treba noreti, saj ima kar nekaj opravkov s slikanjem. Po dobri uri hoje sva na sedlu Sedlič. Levo gre pot proti Trupejevem poldnu (upam, da je sklanjatev pravilna), desno pa se dviga njegov dvojček Srednji vrh (pozneje zveva, da to ni Srednji vrh). Pobočje je tu strmejše, vendar vseeno kmalu prisopihava do vrha. Luksi je med čakanjem name poslikal že vso bližnjo in daljno okolico. Veter se trudi, da bi čim prej zapustila ta izredno prijeten kotiček. Kmalu mu tudi uspe. Pobočje še nedotaknjeno, pršič povsod. In to kar kakih 20 do 30 centimetrov. Čeprav sem to sezono že nekajkrat rekel, da je bila smuka vrhunska, pa je bila tokrat še ... (zmanjka mi pridevnikov). Je pa res, da sem letos prvič prišel na kak vrh. Bil sem kot Bode Miller. Sami odstopi. Zaradi objektivnih, subjektivnih in ostalih jektivnih razlogov. Še malo vriskanja in sva v gozdu. Tam pa standardno. Rodeo. S kolenom se kar dobro razumem, toda danes sva se pa kar dobro skregala. In nadaljevala pozno v noč, dokler nisem popustil. Šla sva pred televizijo, si pogledala posnetega Seinfelda, vmes pa sem mu dal njemu najljubšo Končevo smolo. In ga nato dobro povil. Da ga ni zeblo. In šele nato sva lepo zaspala. Luksi me je seveda tudi nazaj grede kar dobro čakal. Ampak se na koncu vse zravna. Jaz njega pred turo, on mene na njej. Upam, da me še kdaj vzame. Ker uživala pa sva kot malokdaj. Do naslednjič. Zvečer mi pošlje sporočilo, da nisva bila na Starem vrhu ampak Lepem vrhu. Potem pa se še jaz poglobim v mojo skladovnico knjig, kjer ugotovim, da sva bila na Belih pečeh (1926m). Srednji vrh je na začetku tega grebena, Bele peči na koncu. Ki jim nekateri pomotoma rečejo Lepi vrh. In ga tudi označijo tako na nekaterih zemljevidih.

PS. Zaradi resnično nore vožnje navzdol sem prvič v hribih nekaj izgubil. Litrski bidon. Rdeč, iz Hervisa. Če ga kdo najde, naj ga kar obdrži. Če pa je kdo prejšnji teden na Zelenici našel litsko termovko, ki mi je padla iz nahrbtnika, pa je potem nisem našel, ga pa prosim, da me pokliče na 040853374. Preden izve žena.


Široka peč, Oltar, Velika Martuljška Ponca, Mala Martuljška Ponca, Luka Špik


Trije macesni


Gaz, v ozadju Špik


Francoski alpinist



Trupejevo poldne


Jalovec, Mangart


Luksi v elementu



Pa še en filmček

Avtor ob 5 komentarjev:
Oznake:

torek, 24. februar 2009

Poročila z Ironman tekem

IRONMAN SERIJA

28.2.09 Ironman Lotto Langkwaki Malezija
7.3.09 Bonita Ironman Taupo Nova Zelandija
5.4.09 Spec-savers Ironman Porth Elisabeth Južna Afrika
6.4.09 Panthers Ironman Port Macquarie Avstralija
19.4.09 Ironman China Haikou Kitajska

23.5.09 Ironaman Lanzarote Lanzarote Španija
31.5.09 Brazil Telekom Ironman Florianopolis Island Brazilija
21.6.09 Ford Ironman USA Coeur d'Alene Idaho ZDA
21.6.09 Ironman Japan Goto, Nagasaki Japonska
28.6.09 Ironman France Nice Francija
5.7.09 Ironman Austria Celovec Avstrija

5.7.09 Frankfurter Sparkasse Frankfurt Nemčija
12.7.09 Ironman Switzerland Zurich Švica
26.7.09 Ford Ironman USA Lake Placid New York ZDA

30.8.09 Subaru Ironman Penticton Kanada
30.8.09 Ford Ironman Louisville Kentucky ZDA

2.9.09 Ironman UK Sherborne Anglija
3.9.09 Ford Ironman Wisconsin Madison, Wisconsin ZDA

10.10.09 Ford Ironman World Championship Kona, Havaji ZDA
7.11.09 Ford Ironman Florida Panama City Beach ZDA
  • NINO COKAN 2001
  • NINO COKAN 2003
  • NINO COKAN 2005
  • NINO COKAN 2006
23.11.09 Ford Ironman Arizona Tempe, Arizona ZDA
29.11.09 Ironman Cozumel Cozumel Mehika
7.12.09 Ironman Western Australia Busselton Avstralija

OSTALE IRONMAN TEKME

17.1.09 Challenge Wanaka Nova Zelandija
26.2.09 Israman Eilat Izrael
16.5.09 Ironcat I'Ampolla Španija
6.6.09 Bergen-Voss BV3 Bergen/Voss Norveška
6.6.09 BigMan Praga Češka
13.6.09 Schloss Triathlon Moritzburg Nemčija
20.6.09 Moraviaman Otrokovice Češka
4.7.09 Triathlon de Levis Levis Kanada
12.7.09 Quelle Challenge Roth Roth Nemčija
12.7.09 The Forestman Ellingman Lake Anglija
18.7.09 Altriman Les Angles Francija
25.7.09 Extremalna Sobota Szczecin Poljska
1.8.09 Kalmar Kalmar Švedska
1.8.09 Slovakman Nitra Slovaška
1.8.09 Vineman Santa Rosa ZDA
1.8.09 Viennaman Dunaj Avstrija

2.8.09 Nokia Triathlon Nokia Finska
2.8.09 Ostseeman Glucksburg Nemčija
8.8.09 Norseman Xtreme Geilo Norveška
8.8.09 Int. Czech Long Course Tri Vltava Češka
9.8.09 Bad Emser Therme Bad Ems Nemčija
15.8.09 Embrunman Embrun Francija
22.8.09 ExtrememanNagyatad Nagyatad Madžarska

29.8.09 UPC Holland Triathlon Almere Haven Nizozemska
29.8.09 International Austria Tri Podersdorf Avstrija
30.8.09 Plymouth Rock Tri Festival Plymouth Rock ZDA
30.8.09 ChTriMan Cambrai Francija
30.8.09 Ireman 226 Challenge Groomsport Irska
4.9.09 UltraThriathlon 226 Moosburg Avstrija
5.9.09 The Canadian 226 Ottawa Kanada
5.9.09 Astroman International Sado Island Japonska
5.9.09 Great Illini Triathlon Mattoon ZDA
6.9.09 Cologne 226 Koln Nemčija
12.9.09 Esprit Montreal Kanada
19.9.09 Redman Oklahoma ZDA
26.9.09 Chesapeakuman Ultra Tri Cambridge ZDA
3.10.09 Kenting 226 Kenting Kitajska
4.10.09 Challenge Barcelona Barcelona Španija
27.09.09 Elbaman Marina di Campo Italija
24.10.09 Great Floridian Clermont, Florida ZDA
2.11.09 Beach2Batlleship Wilminghton ZDA
8.11.09 Silverman Las Vegas ZDA

POLIRONMAN

23.5.2009 Polironman Graz
24.5.2009 Ironman Austria St.Polten 70.3

14.11.2009 Svetovno prvenstvo Florida






Če ima kdo še kakšno povezavo do kakšnega poročila naj prosim pošlje na edo@svashta.com




Avtor ob Ni komentarjev:
Oznake:

četrtek, 19. februar 2009

Zakaj ravno na Zelenico?

Le kdo sta fanta, ki se s takim užitkom vzpenjata proti Zelenici? Pa saj to sploh nista več fanta. To sta prava moška. V srednjih letih. Enemu izpod kape gleda celo nekaj premočenih, osivelih las. Zdi se mi, da ima celo malo trebuha. Drugi je vsekakor bolje ohranjen, vendar pa ima tako dioptrijo, da komaj vidi do konca smuč. Pa saj tudi ne more. Nosi jih na hrbtu. In to alpske. Pa saj sploh nima turnih smuč. Prvi jih ima, ampak je brez nahrbtnika. Kje pa imata potrebno opremo, kot so cepini, pa žolne, pa ostali pripomočki. Pa kaj mislita, da gre v hribe lahko vsak? Saj to sploh nista gornika, mogoče, če jima malce pogledamo skozi prste, planinca. Ampak gornika? Nikoli. Pa kako se zgovarjata: ''Lej, zgoraj je malo mehkega napihanega snega, spodaj je pa trd. Pa malo je ostankov od plazov.'' Groza, ali sta tadva patrona sploh prebrala kakšno knjigo preden sta odšla v naše prelepe hribe. Najmanj kar bi lahko naredila je , da bi prebrala knjigo Sneg, led, plazovi (avtor Pavle Šegula), pa tudi kakšna druga jima ne bi škodila. In pa, zakaj se tolikokrat ustavljata? Saj sta ravno začela hoditi. Zasanjano gledata v ostenja Begunjščice. Pa nazaj proti Košutici, Velikem vrhu. Počasi gresta naprej. Vsi pravi gorniki ju prehitevajo kot za šalo. Lej ju. Zopet. Naslonjena na palice gledata proti Vrtači in naprej proti Stolu. Ali je možno, da sta že bila tukaj? In da le obujata spomine? Nemogoče. Tadva že ne. Kaj pa sedaj? Pa ja ne bosta zavila v Osrednjo grapo? Uf dobro, gresta mimo. Saj sploh vesta ne kaj je Osrednja grapa. Počasi naprej, še vedno se ustavljata. Zakaj se smejita? Le kaj je tako smešnega v naših prelepih hribih? Aha, zavijata proti Trianglu. Še to je prezahtevno za njiju. Kaj se imata pa tukaj za zaustavljati pa gledati okoli? Višek. Na vrhu eden celo zavpije. Sicer tako, da se ga komaj sliši, pa vendar. Pa fanta, saj nista v diskoteki, v hribih sta. Lej ju, kako počasi se peljeta navzdol. Amaterja. Čisto neizkušena. Groza. Ja kam pa sedaj? Dobro, gresta na pivo. Pošteno. Potem pa z avtom domov. Ogrožat ostale udeležence v prometu. Nič hudega, na pivo je treba iti. Le ne hodita več v naše prelepe hribe.

PS. Vsaka podobnost z akterjema današnje zgodbe je resnična.












Avtor ob 4 komentarji:
Oznake:
Naročite se na: Objave (Atom)