Polnjenje z ogljikovimi hidrati

Bratranec razmišlja o udeležbi na ljubljanskem maratonu. Ker gre, oziroma naj bi šel prvič, me je malce spraševal kaj jesti teden prej. Eni so za, eni proti, v glavnem jaz se vedno poslužujem metode polnjenja z ogljikovimi hidrati. Carboo-loading je metoda s katero teden dni pred tekmo ob zmanjšani intenziteti treninga v telo vnesemo čimveč ogljikovih hidratov. V glavnem se ta metoda priporoča za tekme, ki trajajo dlje kot 90 minut. Originalno metodo ( danes obstaja več variant ) je leta 1967 odkril švedski znanstvenik Gunvar Ahlborg. Pri športu so zaloge energije, ki se hranijo v mišicah in jetrih zelo važne. In če te zaloge napolnimo ali prepolnimo, bomo šli na tekmi lahko dalj in hitreje. In če zaloge glikogena popolnoma izpraznimo, ga bomo lahko shranili več kot normalno. Po domače: če je tekma v nedeljo potem en teden prej naredim kratek in hiter trening (kolo, plavanje, tek). Nato za tri dni iz hrane izločim ogljikove hidrate. Jem solate, sir, jajca, lahko meso, tudi sojine izdelke, pa razne jogurte skute, zelenjavo. In vsak dan bolj čakam četrtek in špagete, makarone, kruh... V glavnem se tudi tega kmalu naveličam. Makarone nosim kar s sabo, jem palčke, kruh. In to toliko kot lahko spravim vase. Dan pred tekmo pa od kosila samo še kakšne bobi palčke, nič težjega. Potem pa eksplozija na tekmi, oziroma je ni ker ti ob neprimernem treningu ne pomaga noben prehrambeni način na svetu. Pijem pa tudi toliko vode kot jo lahko. Pa še vedno premalo.