Dan pred odhodom v St. Polten

Zadnji trenutki pred odhodom so kot ponavadi napeti zaradi premnogih stvari, ki jih je potrebno še postoriti. Vendar sem vsako leto hitrejši v pripravi, prav tako pa tudi vsakič vzamem manj stvari. Če samo pomislim kaj vse sem nesel na prvi triatlon. Letošnja bilanca treningov je zaradi težav s prsti še kar dobra, razen plavanja. Pretekel sem 430km, prekolesaril 798km, preplaval pa 8.5km. Lansko leto sem na tekmi plaval 0:38:28, kolesaril 2:50, tekel pa 1:42. Zaradi težav z zadnjo ložo sploh nimam kakšnih pričakovanj. Pred poškodbo sem računal na boljše kolesarjenje, boljši tek, ter približno isto plavanje. Sedaj pa bo kar bo. Zadnji teden sem imel tudi kar nekaj obiskov pri zdravniku. Na koncu se je izkazalo, da je vse v redu. Sem pa bil s Petro(zadnje dva dni) kar resno zaskrbljen za zdravje. V takih trenutkih vidiš, da je šport, denar, zabava in vse ostalo samo postranska stran. Najvažnejše je zdravje in samo zdravje. Zato mi je v tem trenutku tudi vseeno, ali bo mišica zdržala ali ne. Obstaja še mnogo pomembnejših stvari. Seveda pa to ne pomeni, da sem se že vnaprej vdal. Sigurno se bom boril do konca. Razen seveda v primeru, da se mi poškodba pojavi v vodi ali na kolesu. Če pa pridem do teka, sem prepričan, da bom tudi do konca. Pa tudi če do noči, če me seveda prej ne izločijo.
Kot ponavadi nisem nikomur povedal za moje obiske pri zdravniku. Vse do zadnjega dne, ko sem bil že čisto paničen, in smo prišli do tega ,da me je morala Petra tolažiti (ponavadi se ji na tem blogu prilizujem, za razliko od danes, ko se ji resnično zahvaljujem za podporo v teh groznih dneh, pa tudi v tem času brezposelnosti,CMOK CMOK).
Vmes je prihajalo do zelo zanimivih situacij, ki so mi bile vedno fascinantne. Vozim se v avtu, hodim po cesti, meni se podira svet, okoli pa sami nasmejani obrazi. In obratno. Ko sem včeraj popolnoma zdrav odhajal od zdravnika, vse v in okoli mene se smeji, cel svet je moj, mimo mene pa hodijo ljudje, ki imajo mogoče še večje probleme kot sam dan prej. Za konec mojega nakladanja: nikoli ne bi bilo tako lepo, če prej ne bi šlo kaj slabo. Sedaj pa zopet na magnetno resonanco, počitek, novo poročilo pa sledi v torek. Upam, da bo vsebina vedrejša kot danes.