Zimsko letna Mojstrovka

V takih poletnih temperaturah me sicer nič kaj ne vleče na smučanje. Vendar pa mi danes ni niti malo žal, da sem zopet na plano privlekel turno opremo. Ki jo sedaj mislim še nekajkrat uporabiti, preden gre dokončno na nekajmesečni, letos že prislužen dopust. Tokratna tura Mala Mojstrovka. Bolj pomembno je s kom. S Šparovcem. To je tisti osebek, ki se je pozimi pojavljal v vseh mojih člankih, in to v pozitivnih kot tudi negativnih vlogah. Potem pa mu je medijski pritisk začel presedati in je za nekaj mesecev pobegnil v Vietnam in njegovo okolico. In sedaj je končno zopet med nami. Oči ima malce postrani, je samo riž, ljubi američane, drugače pa je še vedno isti. Kakšna pomota. Zmenjena sva ob 4:45:30 uri. In točno ob tej uri je že pri meni. Kar se mu je zgodilo prvič v njegovi dosednji karieri. In upam, da ne zadnjič. Voziva v prelepo jutro. Kar je seveda potrebno izkoristiti. Zato se ustaviva na prvi bencinski postaji, ter si privoščiva kavo. In se kot ponavadi zagovoriva. Potem pa le v vršiški klanec. Še skok v pancerje in že grizeva kolena po ''Plazu'' pod Mojstrovko.

''Plaz'' pod Mojstrovko

Nad Šitom glava

Za in pred nama je kar nekaj sotrpinov, oziroma souživačev. Po nekaj minutah smo vsi že čisto slečeni, saj danes ne šparajo s kurjavo. Pred škrbino v Grebencu nas za nekaj minut pod svoje okrilje vzame senca, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. Greben pa že čisto kopen. Francoski alpinist je bil dan prej tukaj, pa tega ni omenil. Se je pa diplomatsko izognil današnji turi. Bo že videl. Ne preostane nama drugega kot smuči na rame in peš naprej. Le kaj delajo čudaki sredi poletja s pancerji in smučmi?



Po nekaj 100 metrih pa zopet sneg. Smo v dolini med Malo in Veliko Mojstrovko. Začuda je tukaj spet prava zima. Sneg je povsem zmrznjen, zato nadeneva srenače. Široko pobočje nas loči od vrha Male Mojstrovke in turni smučarji jo napadajo z vseh strani. Vrha sploh ne vidim, oziroma ne vidim kje je, zato tudi ne vem kje bi se je lotil. Pa grem malce levo, malce desno in vrh je naš.

Proti vrhu

V ozadju Velika Mojstrovka

Najprej obesiva slovensko in vietnamsko zastavo. Potem pa kar dolge, za naju čisto normalne priprave na spust.

Sravnik, Srebrnjak, Trentski Pelc, Plešivec

Smuka na začetku fantastična. Trda, ravno prav odjenjana podlaga. Pred grebenom pa malce klože. In to naju prepriča, da ne greva proti Veliki planini (Drevesnici), od koder je še pol ure hoje do Vršiča, ampak po isti poti nazaj.



Po grebenu zopet peš, potem pa po ''Plazu'' presenetljivo dobra smuka. Čeprav se nama je zdelo, da sva že malce pozna, pa ni tako. Sicer so po okoliških vršacih že začeli z rednimi strelskimi vajami, pa vendar.Uživava v zadnjih zavojih, malce manj v pivu v Koči na gozdu, nato pa...

Hudičev žleb ali Grapa med Veliko in Malo Goličico? Nekdo je že naredil stopnice