Pobeg Medota
Po dobrih 50 prevoženih kilometrih sva 15 minut pred štartom na Brdu. Na hitro se preoblečeva in na štart. Enkrat sem sicer tukaj že tekel, po moje vsaj 8,9 let nazaj. Tedaj nas je bilo vseh skupaj okoli 100, danes če se ne motim čez 1300. Štartam zame izredno hitro. In to kljub temu, da je gužva kar precejšnja in da so v prvih vrstah pre-mnogokateri, ki po 200 metrih komaj še tečejo. Iz kompleksa Brda kmalu zavijemo na makadam. Pogledam na uro. Tempo pod 4:00. Potem pa bolečina na zadnjem delu stegna. Težko opišem kako, ampak približno kot bi mi nekdo z nožam potegnil od kolena pa tja do rite. In nato še enkrat, sicer malo lažji poteg, še neka čudna mišica,za katero sploh nisem vedel, da jo imam. Sicer sem prvo mišico nategnil že dvakrat prejšnji teden, ampak ne tako hudo kot danes. Kakšno minuto prehodim v razmišljanju. Vsekakor bi bilo bolje, če bi se vrnil nazaj. Počasi, lepo peš. Ampak se ne bom. Odstopil sem že dva tedna nazaj, danes ne bom, pa če hodim po eni nogi. Upravičeni razlogi? Ne najdem nobenega. Grem naprej v svojem, dokaj čudnem tempu. Če noge ne stegnem še kar gre. Kakšne prave bolečine ob počasnem teku ni več, se pa ob vsakem koraku počutim kot da bi imel nekaj montirano v nogi. Na tekmi sem se prvič poškodoval in to mi je tudi v edino tolažbo. Drugače pa me spreletavajo same črne misli, ki jih preganjam na vse mogoče načine. Pa ne gre. Malce kimam z glavo, potem se malce smilim sam sebi, potem bi kar brcnil kam... In tako počasi pridem skoraj do cilja. Tam me čaka Zoja, ki gre z menoj skozi cilj. Medo (okoli 36 minut), Blaž (okoli 43) sta že končala. Zelo sem vesel za njun rezultat, ampak pokazati pa tega nikakor ne morem. Sem preveč razočaran. Kmalu pride tudi Medotova Katka, ki je bila prvič in ne zadnjič na takem teku, ob približno istem času je tudi moja snaha pretekla skozi cilj v Radencih (tudi njen prvi tek), prav tako pa je na Brdu tudi sestrična Tanja z družino, ki jo vidim po dolgih 17 letih. Skratka vse fantastično, razen... Sedaj pa teden dni počivanja, ter čimveč masiranja. Največ pa bo zopet odvisno od glave, v katero pa nikakor ne dvomim, zato mislim, da bom čez teden dni brez problema nastopil v St. Poltnu. Ker pa sem dva tedna nazaj prvič odstopil na kaki tekmi, se danes prvič poškodoval, bom pa mogoče v St.Poltnu prvič zmagal.
Blaž
Sestrična Tanja s hčerko Ido in Zojo
Medo in Maja
Aja, še moj čas: 8.5km, 50:47
Ni komentarjev:
Objavite komentar